Vsako obdobje ima svojo energijo, ki se preliva in barva skoraj desetletje (Pluton, Neptun in Uran), leta (Saturn in Jupiter), mesece (od Merkurja, Venera, Sonce, Mars) in dneve (Luna), glede na položaje planetov v znamenjih. Tudi aspektne povezave opisujejo energijo in dogajanje nekega obdobja in so pred našim rojstvom skoraj že v celoti izoblikovane.

Toda glede na kroženje Zemlje okrog njene osi je gibanje ozvezdij, planetov in tudi zodiakalnih znamenj veliko hitrejše, kajti Zemlja se okrog svoje osi zasuče v 24 urah – in tako se zdi, da se celotno nebo giblje hitreje kot v resnici. V času 24 ur namreč vzhajajo (so vidni na najbolj vzhodni točki horizonta) vse stopinje zodiaka in s tem vsi planeti in vsa znamenja. Glede na to gibanje določimo ascendent, descendent, pa tudi MC in IC in razdelitev na hiše.

Planeti v znamenjih in aspektih, kot je bilo že rečeno, nakazujejo neko splošno energijo tistega obdobja, prek ascendenta in hiš pa dogajanje na nebu dobi konkretno sporočilnost. Preden se človek rodi, je že izoblikovan, podobno, kot je izoblikovano dogajanje na nebu, položaji planetov po znamenjih, aspekti med planeti. V trenutku rojstva postane človek konkreten (oprijemljiv), postane oseba, pred tem je plod. Hiše se oblikujejo točno v tistem trenutku, ko dojenček prvič zadiha, ko zapusti materino telo. Prek hiš postanejo nebesne energije konkretne, se povezujejo z določenimi področji življenja, določenimi osebami in stvarmi v našem življenju in omogočajo astrologu, da vidi natusa bolj konkretno, v njegovih individualnih konkretnih zgodbah. Povedano po domače, da lahko vemo kaj se mu je dogajalo in kaj se mu bo.

Podobno kot znamenja povezujemo v neke skupine, podobno tudi hiše povezujemo v določene skupine. Razdelitev na kotne, sledeče in padajoče hiše, je v bistvu analogna razdelitvi na moduse pri znamenjih. Kotne hiše so sorodne kardinalnim znamenjem, sledeče fiksnim znamenjem in padajoče gibljivim znamenjem.

Kotne hiše: So hiše, ki se začnejo s štirimi najpomembnejšimi točkami horoskopa, ki jim rečemo tudi koti. Te točke so:

Ascendent: je točka, kjer je ali bo tisti dan vzhajalo Sonce. To je izjemno občutljiva točka, ki jo povezujemo z začenjanjem, z našim telesom, videzom. Planetom, ki so v njeni bližini, rečemo, da so vzhajajoči planeti, ti delujejo močneje in nas s svojo naravo močneje opisujejo. Tu se pravzaprav začne naša karta, ta stopinja nakazuje, kdaj smo prišli na svet, sam trenutek rojstva in naše gledišče na življenje. Je izhodiščna točka. Znamenje, ki vzhaja v času našega rojstva, je znamenje, v katerem je ascendent – in to močno kaže naš značaj.

Descendent je točka točno nasproti ascendenta: to je točka, kjer je ali bo ta dan Sonce zahajalo, tudi zelo pomembna točka, tako sama zase, če pa je v njeni bližini kak planet, postane tudi ta zelo pomemben in nas močno opisuje. Predvsem pa točka descendenta kaže druge v našem življenju, tisti del, ki ga moramo razviti, da bi bili bolj uravnoteženi, in se nam kaže skozi ljudi, ki prihajajo v naše življenje, najbolj skozi partnerja. Znamenje, ki zahaja v trenutku našega rojstva, kaže vse tiste lastnosti, ki se jih moramo naučiti, da bi našli ravnotežje v sebi, in to, kakšne ljudi bomo privabljali v življenje, saj nas bodo oni skozi ogledalo učili teh lastnosti.

Medium Coeli (MC): je točka, kjer je bilo ali bo ta dan Sonce opoldne (če ni poletnega časa), torej ko bo ali je bil ta dan Sonce najviše. Planetom, ki so v bližini te točke v času našega rojstva, pravimo, da kulminirajo, ti imajo res močen poudarek v karti in izpostavijo, v čem smo lahko uspešni. Predstavlja tisto, kar moramo postati, v kar se lahko oblikujemo v življenju. Znamenje MC-ja kaže, katere lastnosti moramo razviti, v kaj se moramo oblikovati, kje je naš vrhunec.

Imum Coeli je nasprotna točka, kjer je Sonce najniže, točno ob polnoči (če ne upoštevamo poletnega časa). Seveda vsega, kar je od descendenta do ascendenta, torej pod horizontom, človek z naše Zemljice ne vidi, to je njemu skrito. Tako tudi Sonca na najnižji točki ne vidimo, ampak samo preslikamo iz tistega, kar vidimo, na tisto, kar nam je skrito. IC kaže naše izvore, od kod prihajamo, naše korenine, genetsko osnovo, kaže pa tudi konec, naš grob. Temelje, iz katerih se je človek razvil. Znamenje, v katerem je IC, opisuje naše domače, dom, zgodnje otroštvo in na koncu tudi naš grob.

Če gledamo po analogiji na znamenja, bi kotnim hišam lahko rekli tudi kardinalne hiše. Torej prva, četrta, sedma in deseta hiša. Vse, kar se dogaja v kotnih hišah, je bolj očitno, vidno, se hitreje manifestira, je teže skriti. Četrta hiša ima vseeno nekaj skrivnosti v sebi, vendar so tudi stvari četrte hiše vidne za ljudi, ki so natusu blizu, ali postanejo vidne po smrti. Tu imamo dve najpomembnejši osi, ena je os jaz-ti (prva in sedma hiša) kot primarna in najpomembnejša os. Druga os je os zasebno-poslovnega (četrta in deseta hiša). Znamenja, ki začnejo te osi, torej znamenja IC in MC ter znamenja ASC in DESC, so res zelo pomembna znamenja, saj govorijo o primarnih nasprotjih, ki jih mora človek uravnotežiti, da bi lahko deloval bolj suvereno in harmonično.

Sledeče hiše: So hiše, ki sledijo kotnim hišam, po analogiji z znamenji bi jim lahko rekli fiksne hiše. Torej druga, peta, osma in enajsta hiša. Kar se dogaja v teh hišah, je bolj zavezujoče, bolj trdovratno in vztrajno. Ljudje z veliko planetov v teh hišah dajo veliko pozornosti na materialno plat življenja in so nekoliko manj prilagodljivi. Os druge in osme hiše je os moje-tvoje (os prejemanja in dajanja). Blokade na te hiše ne nosijo samo pomanjkanje ravnotežja na materialni ravni, ampak tudi neravnotežje v odnosih, saj imamo težave sprejeti in dati energijo. Os pete in enajste hiše, pa je kreativna os, vezana na to, da izražamo sebe, pri svojem izražanju pa upoštevamo tudi druge. To je tudi os prejemanja in dajanja ljubezni, prek pete hiše mi ljubimo, enajsta hiša pa nakazuje, kje smo ljubljeni.

Padajoče hiše: So hiše, ki so zadnje v vrsti in nakazujejo minljivost vsega. Po analogiji z znamenji bi jim lahko rekli spreminjajoče se hiše, torej govorimo o tretji, šesti, deveti in dvanajsti hiši. Soočajo nas s tem, da je vse, kar nastane, podvrženo spremembi. Os tretje in devete hiše je os razuma in spoznanja, os šeste in dvanajste pa os bolezni (fizične in psihične) in os duhovnosti, saj brez služenja (6. hiša) ni duhovnega napredka (12. hiša). Planeti v padajočih hišah nimajo velike moči, da se izrazijo, so vidni, niso usmerjeni na zunanje materialne vidike življenja, ne nosijo vidnih uspehov. Stvari, vezane na te hiše laže skrijemo.

Nesrečne hiše (po tradiciji): So šesta, osma in dvanajsta hiša. To so hiše, ki so močno vezane na bolezni in težave, krize. V materialnem smislu so to najzahtevnejše hiše. Planeti v teh hišah se teže izrazijo, delujejo bolj popačeno in očitno je, da bo človek v zadevah, ki jih simbolizira planet v teh hišah, moral delati dlje. Osebe, ki so predstavljene s planetom v teh hišah, so izpostavljene večjim naporom in bremenom. Toda brez teh hiš ni duhovnega razvoja.

Srečne hiše (po tradiciji): Peta, deseta, enajsta (najsrečnejša), tretja (zmerno srečna) hiša so znane kot bolj srečne. Planeti v tradicionalno srečnih hišah se laže izražajo in prinašajo ljudem prijetnejša doživetja in izkustva. Ljudje, ki jih ti planeti predstavljajo, so srečnejši in uspešnejši.

IZPELJANE HIŠE:

Ne le, da ima vsaka hiša svoja lastna področja življenja, predstavlja stvari in ljudi v našem življenju, temveč je mogoče razvijati povezave med hišami, v smislu sledenja, na način, da znotraj ene karte vidimo še več astroloških kart. Na primer oče je četrta hiša, njegovo zdravje je šesta od četrte torej deveta hiša natusa, njegov posel je deseta od četrte natusova prva hiša in tako dalje.

SISTEMI HIŠ:

Ko vstopate na področje hiš boste odkrili, da je moč najti več sistemov hiš. Obstaja sistem enakih hiš, pri temu je določen le ascendent in descendent, glede na realno sliko, ostalo pa se razdeli na enake dele, podobno kot pri znamenjih. Toda ta sistem je simboličen, ne kaže realne razdelitve prostora. Če gledamo sistem enakih hiš, je razdalja med točko, ko je ali bo Sonce tisti dan vzhajalo in točko, ko je ali bo tisti dan Sonce najvišje, enaka ne glede na letni čas, mi pa vemo, da Sonce vzhaja enkrat prej drugič kasneje. Hkrati pa je pri sistemu enakih hiš MC točno na zenitu, toda Sonce, v našem predelu sveta dejansko nikoli ne pride na zenit, na zenitu je samo v tistih predelih sveta, ki so v bližini ekvatorja.

Sistemov neenakih hiš je več. Sama temeljno uporabljam Placidusov sistem hiš, včasih se igram tudi s Kochovim sistemom. Sistem neenakih hiš je bolj prilagojen realnemu stanju, prilagojen naklonu Zemlje v odnosu do ekliptike. Tako Placidusov kot Kochov sistem hiš upoštevata dejansko stanje, kje je najvišja točka, ki jo Sonce doseže za ta dan v kraju za katerega ustvarjamo karto. Torej imata isti MC in isti IC. Notranje karte pa niso povsem iste, saj ima Kochov sistem še dodatne izboljšave, saj ne upošteva samo naklon Zemlje, temveč tudi dejstvo, da Zemlja ni popolna krogla. Na nek način je Kochov sistem poskus popravka Placidusovega sistema. Zakaj sama uporabljam Placidusa, iskreno, ker sta oba moja učitelja uporabljala Placidusa in sem se res naučila razumeti karto skozi to prizmo, za enkrat je zame zelo sporočila, v sekundarnih progresijah pa celo več, se je Placidusov sistem skozi prakso izkazal kot neverjetno natančno orodje.